Harmonika je eno izmed najmlajših od vseh čudovitih glasbil v svetu klasičnih glasbil. Nanjo igramo s pritiskanjem na tipke ali gumbe na desni strani, s pritiskanjem na base na levi strani in istočasnim vodenjem meha: vlečenjem v levo ali potiskanjem v desno. Harmonika spada med instrumente s tipkami in med aerofone-glasbila v katerih se zvok dobi z zrakom. Glasbeniki, ki igrajo na harmoniko, se imenujejo harmonikarica, harmonikar, harmonikašica in harmonikaš. Nekateri raje uporabljajo besedo akordeonistka in akordeonist.
Harmonika je od prvega patenta leta 1829 na Dunaju (C. Demian) potrebovala okoli 100 let za popoln razvoj. Zatem je začela doživljati nenehne spremembe-izboljšave kot so iznajdba III. manuala, iznajdba preklopa/konverterja za III manual, iznajdba kabinskega sistema, iznajdba bas harmonike za uporabo v orkestrih in komornih skupinah in drugo. Lahko bi rekli, da se harmonika izpopolnjuje iz dneva v dan. Zato obstaja tako veliko tipov harmonik, ki so trenutno v uporabi: klavirska, kromatična(gumbna) in diatonična harmonika.
V slovenskih glasbenih šolah se poučujejo vse tri različice odvisno od izbire šole.
Zanimiva je podrobnost o priljubljenosti in uspešnosti harmonike v Italiji ob koncu 19. stoletja, kjer se je pojavil prvi izdelovalec harmonik Paolo Soprani: maestro Giuseppe Verdi, ki je leta 1871 vodil ministrsko komisijo za reformo glasbenega šolstva (konservatorij) je predlagal da se uvede študij harmonike v italijanske konservatorije. Kako napredno!
